Lepote starega mesta Ptuj

Ptuj (nemško Pettau, latinsko Poetovio) je mesto in središče mestne občine Ptuj. Je najstarejše mesto na Slovenskem. Območje mesta je bilo že poseljeno v mlajši kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila utrba Poetovio.Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Je ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji. Površina mesta je 66,7 km² leži pa na nadmorski višini 232 m. Leži v SV delu Slovenije (v panonskem svetu). Obdajajo ga Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje. Mimo Ptuja poteka tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, kjer je že v prazgodovini potekala trgovska pot med Baltskim in Jadranskim morjem. Ves osrednji (starejši del) Ptuja je spomeniško zavarovan. Skozi mesto vodi železnica iz Pragerskega v Ormož in naprej v Mursko Soboto oz. na Hrvaško in Madžarsko.Leta 1992 so Ptuju priključili bližnja naselja Breg, Brstje, Budina, Krčevina pri Ptuju, Nova vas pri Ptuju, Orešje, Rabelčja vas, Rogoznica, Turnišče, Vičava in Žabjak. Novejši del mesta s stanovanjskimi bloki in z posameznimi hišami širi na sz. proti dolini Grajene, na s. do vnožja Ptujskih goric in na sv. proti dolini Rogoznice. Ptuj postaja močan gospodarski, kulturni, šolski, zdravstveni in upravni center širše regije. Pomembno vlogo imata srednješolski center in bolnišnica. V bližini mesta je zajezena Drava za hidrocentralo Formin; največje umetno jezero na Slovenskem je zaradi strupenih usedlin zelo onesnaženo. Na Ptuju se vsako leto odvija kurentovanje, kjer tekmujejo pustne maske iz različnih krajev, med njimi domača pustna maska kurent, ki je svetovno znana posebnost. Prvotno je mesto Ptuj (Poetovio) ležalo na območju današnjih Term Ptuj (Hotel Grand Primus).Ptuj se uvršča med največja središča mitraizma v Evropi. Tri svetišča so bila odkrita na desnem, dve pa na levem bregu reke Drave. Prvi mitrej je bil postavljen sredi 2. stoletju n.št., je bil odkrit v letih 1898 - 1899 in je najstarejše Mitrovo središče v obdonavskih provincah. Mitra je arijski (perzijski) bog svetlobe njegov mistični kult se je iz Perzije prek Rima razširil na Slovensko območje. Leta 1901 je bil odkrit drugi mitrej, katerega spomeniki so v kripti dominikanske cerkve na Ptuju. Na Zgornjem Bregu ob potoku Studenčnica stoji tretji mitrej, zgrajen sredi 3. stoletju n.št. V mitreju je več žrtvenikov z reliefi. Pred mestnim stolpom stoji marmorni nagrobnik, Orfejev spomenik, ki pripada grobišču ob Prešernovi ulici. Postavljen je bil v spomin na Marka Velerija Vera. V srednjem veku je služil kot sramotilni steber. Številni rimski spomeniki so od leta 1830 vzidani v stene mestnega stolpa, ki je postal prvi slovenski muzej na prostem. Rimsko Petoviono predstavljajo naštete ohranjene peči na Rimski ulici in Rimski ploščadi, vzidani rimski kamni na Prešernovi in Cankarjevi ulici. V zgodnjem srednjem veku je na južnem pobočju verjetno stala slovanska naselbina. Po pisnih virih naj bi v 9. stoletju na območju proštijske cerkve in južno od Prešernove ulice stali cerkvi.
Srednjeveški Ptuj se je razvil med reko Dravo na jugu in Grajskim gričem na severu. Značilno trikotno obliko omejujejo na severu grad, na zahodu dominikanski samostan in na vzhodu minoritski samostan. Ptujski grad stoji na konglomeratnem Grajskem griču in ga v opazimo že od daleč, ko se približujemo mestu Ptuj. Mesto je v 14. stol. dobilo zaključeno obzidje z obrambnimi stolpi, ki so ga v 16. stoletju posodobili zaradi turške nevarnosti italjanski gradbeniki. Od številnih stolpov je ohranjen le še Dravski stolp. V stolpu je Miheličeva galerija.
Slikovit grad nad mestom Ptuj je stoletja dolgo varoval naselbino pod seboj, danes pa privlači s svojo slikovitostjo. S svojo lego na griču nad levim bregom Drave je bil nekdaj tudi strateško pomemben. Najstarejše arheološke najdbe na gradu segajo celo na konec III. tisočletja pred našim štetjem! Prav tu pod gradom, je čez Dravo tekla znamenita jantarska cesta. Strateško mesto so kasneje zavzeli stari Rimljani, ki so na tem mestu zgradili utrdbo. Najstarejše, še ohranjene stavbe so iz srednjega veka. Takrat sta bila grad ter mesto pod njim v lasti salzburške nadškofije. Kronist salzburškega nadškofa Konrada I. je tedaj v sredini 12. stoletja zapisal o pozidavi gradu, ki naj bi služil kot obramba pred stalnimi ogrskimi vpadi. Oskrbniki gradu so bili tedaj ministreali , ki so po gradu prejeli tudi ime: "gospodje Ptujski".
Grad je skozi stoletja doživljal številne pozidave in grad je danes urejen v impozanten muzej.